Jesen je prišla
V svoj svet znova odhajam,
ko se skrije tisoče zvezd.
V miru tam se sprehajam,
stran od mesta, stran od sivih, polnih cest.
V svoj svet znova odhajam,
ko se skrije tisoče zvezd.
V miru tam se sprehajam,
stran od mesta, stran od sivih, polnih cest.
Uh, poletna je vročica,
vsa rdečkasta so lica,
ti pa kot svobodna ptica
si v moj svet prijadrala.
Kot pisan metulj letim,
od sreče vsa drhtim,
dan je kot iz pravljice.
Pri nas ni jaht in ni peščenih poti,
ni sanjskih palm, ni niti soli,
a šlo veselje bo prek’ meja,
če le skrbi pustil boš doma.
Vrnite se na staro mesto,
pobarvajmo to pusto cesto.
Nestrpno čakam vas.
Pridi sem, med bele breze, v Belo krajino,
stran od mesta in hitenja, k nam te vabimo.
Vsak ima srce ljubeče, to nas skup’ drži,
od počitka do zabave se pri nas dobi.
Nedavni komentarji