Pridi sem, med bele breze, v Belo krajino,
stran od mesta in hitenja, k nam te vabimo.
Vsak ima srce ljubeče, to nas skup’ drži,
od počitka do zabave se pri nas dobi.

Ljudje se sprehajajo ob Kolpi, tu se sončijo,
srečni so ob lepi Kolpi in tu uživajo.
Ljudje se ustavijo ob Kolpi in se zmočijo,
ob sijoči reki Kolpi veselje najdejo.

Ob pomolu, ob tej reki, vrba tu stoji
in pod njo je prav prijetno kdaj posedati.
V vasici, tik ob Kolpi tudi slap šumi.
Pridi k nam, da boš občutil srčnost teh ljudi.