Ne nosi zame rož rdečih
in sploh ne glej me v oči,
saj pustil si me v nesreči.
Prepozno je, čeprav te ljubim še.

Zakaj me sprašuješ,
če bom še kdaj tvoja?
To, kar si mi storil
resnično boli!

Vse, kar sem ti dala,
zdaj prah je postalo.
Izbrisal za nama
si vse sledi.

Ne piši mi in me ne kliči,
za naju skupnih ni poti.
Prav dobro veš, da le spomini
so tisti, ki ostali bodo ti.