Zasnežena hišica
Gledava v nebo, vse se svetlika.
Pot do naju kmalu bo zakrita.
Bele veje smrek veter premika.
Sneg polepšal je prekrasen svet.
Gledava v nebo, vse se svetlika.
Pot do naju kmalu bo zakrita.
Bele veje smrek veter premika.
Sneg polepšal je prekrasen svet.
Pot do hiše je pokrita,
skrite lučke nežno svetijo.
Vas je v beli plašč ovita,
čutim, da večer poseben bo.
S tabo šla takoj bi na Bahame,
nekam daleč stran od svoje mame,
poležavala bi brez pižame
in le tvoja bi bila.
Vsak nekje v sebi nosi jo,
vsak zbudi se s svojo pesmijo,
ki iskreno jo prav rad ima
in za njo priteče solzica.
Že kot deklica čutila sem,
da ob pesmi mi srce drhti.
Melodija mi odprla je
nove, čudežne poti.
Petdeset slavi se samo enkrat,
samo enkrat se zares živi,
prav zato smo tukaj s tabo zbrani,
da začnemo nov del poti.
Nedavni komentarji