Srce rotilo mlad razum je hrepeneče,
naj k tebi se podam, a sem zares se bal.
Osamljen v kotu stal sem tiho in boječe,
a v sebi si želel, da bi te spoznal.

Le sanjam zdaj lahko o tvojih črnih kodrih,
zaljubljen fant, ki se zavedal ni tega –
da videl več ne bo oči sanjavo modrih,
ko se odpravil sam je pod svod neba.

Nekje v dolini solz zrem za zlatim soncem, 
tam upanje še tli, da znova srečam te. 
Ker si srčnó želim zgodbo s srečnim koncem, 
verjamem, da nekoč ti moje boš dekle.