Če spet začel bi znova,
enako bi izbral,
ker zlatega je kova,
res ne bi je prodal.

Pobarva se življenje,
ko slišim nežen glas,
pozabim na hitenje
in dragocen svoj čas.

Več dnevi niso sivi
in ni mi več težko,
postajajo bolj živi,
ko sem s harmoniko.

Mi pesem dvigne krila
in sploh se ne bojim,
da ne bi se vrnila,
saj skupaj z njo živim.

Zaljubljen sem v pesem
in rad jo zaigram,
ob njej več nisem resen,
polepša vsak mi dan.

Le z njo premikam meje,
grem vse do mavrice
in vedno me pogreje,
ko pride v srce.