Slečem fino si obleko,
delo se končalo je.
Skozi teden pil sem mleko,
zdaj pa vinček čaka me.

Popustijo vse zavore,
ko prestopim znani prag.
Prav nihče mi nič ne more,
saj v gostilni sem junak.

Presrečen in brez skrbi,
četudi čas mi beži.
Za vikend je lepo,
naj vedno bo tako. 

V nedeljo, preden zaspim,
pa zmeraj si zaželim,
da že naslednji dan,
bi znova vikend bil. 

Vikend zame je ustvarjen,
res takrat ne delam nič.
Če bi avto bil pokvarjen,
naj kar vzame ga hudič.

Naj jezi se, kdor se hoče,
naj preklinja me ves svet,
ker srce jokati noče,
se odpravim raje v klet.