Stari vodnjak

Ni očetovega smeha
in ne maminih dobrot,
sin edina je uteha,
ki mi kaže pravo pot.

Žarki več ne pozlatijo
hiše, kjer sem sanjala,
le spomini še živijo,
večno bom jih čuvala.

Lipa se je posušila,
ptice več ne pojejo,
trava polje je prekrila,
rože nič več ne cveto.

Še čebele zapustile
so prelepi čebelnjak
in koprive dvor pokrile,
niti zrak več ni enak.

Tukaj v sanje sem verjela
in v dekle odraščala,
v srcu pa še zdaj boli me,
ker od doma sem odšla.

Ko se sprehajam v tišini,
čas zamrzne mi korak,
iz mladosti mi ostal le
stari je vodnjak.

 

Stari vodnjak
Avtor besedila: Matej Trstenjak
Avtor glasbe: Andrej Gabrovec
Izvajalec: Grand kvintet

Skladba je bila predstavljena na “30. festivalu Vurberk (2022)”.

Jaz sem v ocenjevanju besedil osvojil “3. nagrado za besedilo”.

Matej Trstenjak
Na Vurberku

Na Vurberku

Skozi leto samski fantje
čakajo, da pride noč,
ko lahko gredo k dekletom,
ljubeznivo, v vas pojoč. read more…