Še vedno rože rastejo za naju,
da skupaj bi jih trgala,
a ti na drugi strani si vasice,
le tu in tam se srečava.

Še vedno ptice čakajo na naju,
da bi zapele pesmico,
ko bi sprehajala se prek ravnice
in se držala za roko.

Dolgo pogledi te že lovijo,
a sva le prijatelja,
moje misli pa mi tja bežijo,
kjer midva se ljubiva.

Ko pred očmi slike mi bledijo,
v sanjah sva prikupen par.
Pridi in odpelji me s kočijo,
mojega srca vladar.

Še vedno zvezde čakajo na naju,
da skupaj bi jih gledala,
a vsak na svoji strani sva vasice
in samska zmeraj še oba.

Še vedno veter čaka le na naju,
da segel bi vse do srca.
Ko nasmejana šla bi prek ravnice,
močno bi se objemala.