Skozi leto samski fantje
čakajo, da pride noč,
ko lahko gredo k dekletom,
ljubeznivo, v vas pojoč.

Jaz pa le odštevam dneve,
ko obiščem srečen spet
stari Vurberk, družbo drago,
štajerski prelepi svet.

Kot tukaj, mi nikjer srce
v ritmu glasbe ne igra;
pa zavriska, naj se ve,
tu veselje je doma.

Tu, med grajskimi zidovi
še spomini živi so,
kot očetje so, sinovi,
zdaj ubrano pojejo.

Fantje vandrali bi radi,
se k dekletom stiskali,
vsi zaljubljeni in mladi,
od veselja vriskali.

Jaz pa čakam dan poletni,
da na Vurberk se podam,
saj občutek je najlepši,
ko se glasbi ves predam.