Ves svet vrti se za naju dva,
skočim visoko, ko se vidiva.
Včasih beseda težko se pove,
zdaj pa priznam, da je vneto srce.
Drago dekle, prosim, malo postoj,
prvi poljub ti bom dal že nocoj,
jutri pa poln koš s poljubi dobiš,
če sem ti všeč in si res me želiš.
Rad bi, da postaneš moja deklina,
reci, da boš moja, naj ves svet izve.
Ti si res preprosta, ne dama fina,
zate se ogrelo je moje srce.
V Prlekiji dekletu rečemo “diklina” in tako sem prišel na idejo, da posvetim besedilo najlepšemu cvetu na svetu. Ker izvajalci niso iz naših koncev, smo besedo spremenili v “deklina”, ki je slovenski izraz za mojo idejo in izbrali končni naslov “Moja deklina”.
Listje, kot iz zlata, je padalo na tla,
med njimi topel veter je vel.
Kar mi je prinesel, vnelo je srce,
prišepnil mi tvoje je ime. read more…
V dokaj skromni, majhni izbi
mati me učili so
speči kruh, ki bo ob mizi
združil vso družinico. read more…
V šolo grem na poskok po pravljičnih poteh.
S prijatelji je lepo, saj z njimi širim smeh.
Z ljubeznijo, res močno mama objame me
in mi pričara nasmeh. Pomeni mi vse. read more…
