Ves svet vrti se za naju dva,
skočim visoko, ko se vidiva.
Včasih beseda težko se pove,
zdaj pa priznam, da je vneto srce.
Drago dekle, prosim, malo postoj,
prvi poljub ti bom dal že nocoj,
jutri pa poln koš s poljubi dobiš,
če sem ti všeč in si res me želiš.
Rad bi, da postaneš moja deklina,
reci, da boš moja, naj ves svet izve.
Ti si res preprosta, ne dama fina,
zate se ogrelo je moje srce.
V Prlekiji dekletu rečemo “diklina” in tako sem prišel na idejo, da posvetim besedilo najlepšemu cvetu na svetu. Ker izvajalci niso iz naših koncev, smo besedo spremenili v “deklina”, ki je slovenski izraz za mojo idejo in izbrali končni naslov “Moja deklina”.
Le zakaj slovenske pesmi
dan za dnem umirajo?
Malokdo jih še zapoje.
Kdo je kriv, da je tako? read more…
Najraje odšel bi na konec sveta,
izlil milijon bi svojih solza.
Si rekla, da vse se z razlogom zgodi,
da včasih so čudne naše poti. read more…
Ko dobim prvi jutranji pomežik,
v en obraz se razlije mi tisoč slik,
od veselja poveča srčni se utrip,
presrečna sem, če pobožaš me vsaj za hip. read more…
