V dokaj skromni, majhni izbi
mati me učili so
speči kruh, ki bo ob mizi
združil vso družinico.

Vrsto let že kruh domači
ob nedeljah zadiši
in ponosno ga bom pekla
vse do konca svojih dni.

Marsikdaj bilo težko je,
a premagala sem jok,
mnogo hlebov je nastalo
izpod mojih trudnih rok.

Ko ljubeče se dotakne
roka kruha zlatega,
nekaj v srcu se premakne
in nasmeh na lica da.

Moj domači kruh je del ljubezni
in zato z veseljem ga delim,
saj če širim srečo, tudi jaz sem srečna
in v miru na večer zaspim.