Kdo vodi te do ljubezni
in da ti sijaj v oči?
Mar res usoda je tista,
ki srečo človeku kroji?
Ko se korak prav obrne
in se nehote srečava,
so lička zmeraj rdeča,
še vedno pa sva le prijatelja.
Ti sladka si, kot zrela jagoda,
a vem, da nisi mi usojena.
Trdiš, da fanta si želiš,
da po ljubezni hrepeniš,
zanimanja pa zame ne gojiš.
Jagoda je hudomušna pesem, v kateri se ta sadež primerja s prisrčnim dekletom, ki si želi ljubezni, vendar kljub temu zavrača fanta, ki se trudi zanjo.
Le zakaj slovenske pesmi
dan za dnem umirajo?
Malokdo jih še zapoje.
Kdo je kriv, da je tako? read more…
Najraje odšel bi na konec sveta,
izlil milijon bi svojih solza.
Si rekla, da vse se z razlogom zgodi,
da včasih so čudne naše poti. read more…
Ko dobim prvi jutranji pomežik,
v en obraz se razlije mi tisoč slik,
od veselja poveča srčni se utrip,
presrečna sem, če pobožaš me vsaj za hip. read more…
