Kdo vodi te do ljubezni
in da ti sijaj v oči?
Mar res usoda je tista,
ki srečo človeku kroji?
Ko se korak prav obrne
in se nehote srečava,
so lička zmeraj rdeča,
še vedno pa sva le prijatelja.
Ti sladka si, kot zrela jagoda,
a vem, da nisi mi usojena.
Trdiš, da fanta si želiš,
da po ljubezni hrepeniš,
zanimanja pa zame ne gojiš.
Jagoda je hudomušna pesem, v kateri se ta sadež primerja s prisrčnim dekletom, ki si želi ljubezni, vendar kljub temu zavrača fanta, ki se trudi zanjo.
Povabil sem družino in prijatelje,
na mizo dal sem vino, saj to praznik je –
po dolgem času skupaj, skupaj, kot nekoč,
do jutra bomo eno, to spet bo naša noč. read more…
Ko si ob meni ti, vse cveti,
še jutro se budi, kot prej se ni.
Zardim, ker me omrežiš brez besed,
čarobno se odpira novi svet. read more…
Tako, kot sem izbral, verjamem, da je prav,
v sebi čutim, da ne bo mi žal.
Iskreno čuval bom najlepšo deklico,
ki iz srca resnično ljubim jo. read more…
