Nočem, da so prazni listi v tej knjigi sanj,
nočem, da je spet vse isto, kot prejšnji dan,
nočem starih slik, ki le končajo v smeteh,
hočem svet svetlih stez in tvoj lep smeh.

Ne pove ničesar, čutiš pa da živi,
kakor hitra reka znotraj tebe drvi.
Je beseda iz slovarja, sladka, kot med,
ko dva združi, lahko prebija led.

To ljubezen je, ki riše poti,
skupno najino pravljico zlati,
a na knjigo se ulegel bo prah,
ko prekril bo naju mah.